v soboto se je uresničil eden mojih najtemnejših scenarijev, povezanih z ircem – videla sem ga na ulici, z roko v roki s svojo novo punco ali ljubimko ali karkoli že, in seveda sta bila oba nasmejana. na srečo me nista videla, stala sta pred semaforjem, zatopljena v svojo intimno sfero. za nekaj trenutkov sem obstala in buljila v njiju kot idiot, z razbijajočim srcem in rahlo vrtoglavico. potem sem se odvlekla domov. seveda si nisem mogla pomagati, da mu ne bi poslala mejla, kjer sem napisala, da si želim, da mi ne bi lagal glede emily (trdil je namreč, da sta samo prijatelja). da bi, glede na to, da živiva v isti ulici, lahko pričakoval, da se bomo slej ko prej srečali.

tistega večera je bilo neizogibno, da se napijem, grem plesat na osemdeseta, flirtam z vsakim tretjim moškim (česar sicer praktično nikoli ne počnem; nasprotno, prepričana sem, da sploh ne znam flirtati), plešem z vsakim četrtim in se z enim, nekim mišičastim svetlolasim mladičem, ki v treznem stanju ne bi nikoli pritegnil moje pozornosti, celo poljubljam. na dobre stare čase. domov sem prišla okrog 9h zjutraj in večino naslednjega večera preživela sklonjena nad straniščno školjko. v starih časih vsaj nisem imela takšnih mačkov.

irec mi je poslal precej idiotski odgovor, češ da mi ni lagal, da nima ničesar za skrivati, ampak da se je pač težko navaditi biti sam, potem ko si z nekom tako dolgo delil posteljo. in da je našel tehniko (ja, to, da fuka »prijateljico«). in da bi bilo mogoče dobro, da se spet dobiva in malo pomeniva o tem. seveda sem to možnost zavrnila. ne mislim se meniti z njim o njegovem spolnem življenju.

če sta res samo fuckbuddyja, na kar očitno namiguje, zakaj sta se držala za roko? se fuckbuddyji po novem držijo za roke? mogoče sem preveč staromodna in so se meje med partnerstvom in zgolj seksualnim razmerjem zabrisale. ali pa je pač poln dreka. kar je še en razlog več, da se neham ukvarjati z njim in njegovim (spolnim) življenjem. in pač sprejmem opcijo, da bom najbrž še kdaj naletela nanj, ali še huje, nanju.

kot zakleto se mi zdaj, ko bi najbolj potrebovala distrakcijo, izraelec (avtor nespodobnega povabila) ne javi več. mogoče je tudi on, tako kot baje irec (očitno sem trenutno pri narodnostih, ki se začnejo na črko i), hotel samo fuckbuddyja. kar sem potem s povabilom na pivo preveč zapletla, saj je bilo preveč podobno dejtu.

najbrž bi bilo dobro, da se za nekaj časa neham ukvarjati z moškimi. mislim, da bom precej mirnejša.

  • Share/Bookmark
 

En odgovor na “se fuckbuddyji držijo za roke?”

  1. Simona Rebolj Simona Rebolj pravi:

    Ja, fuckbuddyji se držijo za roko, kadar se jim tako sprdne:):) In že čez eno uro gredo svobodno s svojimi frendi na pir, ne da bi se bilo treba posebej zgovarjat, dogovarjat itd. s fuckbuddy partnerjem … rečeš samo … “se slišiva!” ali kaj podobnega.

    Nikjer ne najdem tvojega kontakta, a bi te rada nekaj vprašala, zasebno. Bi se mi lahko javila na mejl, ki je objavljen na mojem blogu.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !